Od geopolitike do inovacij: prihodnost poročanja o trajnostnosti

Letna konferenca International Corporate Governance Network (ICGN) 2025 je združila vodilne svetovne strokovnjake s področja korporativnega upravljanja in trajnostnega investiranja, ki so razpravljali o hitro spreminjajočem se okolju poročanja o trajnostnosti. KPMG s ponosom že vrsto let podpira ICGN kot sponzor in je tudi letos sodeloval na konferenci v Tokiu na Japonskem.

Na konferenci so predstavniki KPMG z vlagatelji in strokovnjaki za korporativno upravljanje razpravljali o številnih temah, ki so ključnega pomena za upravne odbore in vlagatelje.

Na panelni razpravi KPMG z naslovom »Od geopolitike do inovacij: prihodnost poročanja o trajnostnosti« so govorci predstavili, kako geopolitične spremembe, razvoj ciljev ESG, tehnološki napredek in vse večja pričakovanja vlagateljev vplivajo na prihodnost razkritij o trajnostnosti.

1. Vpliv geopolitike na poročanje o trajnostnosti

Sodelujoči so poudarili, da globalni politični premiki pomembno preoblikujejo prednostne naloge na področju trajnostnosti.

Jen Sisson, izvršna direktorica ICGN (Združeno kraljestvo), je izpostavila pomen usklajenosti poročevalskih okvirov med različnimi jurisdikcijami:

»V vse bolj povezanem svetu geopolitične spremembe povečujejo potrebo po enotnih in kakovostnih razkritjih o trajnostnosti, na katera se lahko vlagatelji zanesejo po vsem svetu. Gre za ključna poslovna vprašanja, zato moramo podjetja spodbujati, da poročajo o resnično pomembnih temah, delujejo pregledno ter nadaljujejo razvoj neodvisnega zagotavljanja verodostojnosti informacij, saj je zaupanje v te podatke bistvenega pomena.«

Tae-Young Paik, član Odbora za mednarodne standarde poročanja o trajnostnosti (ISSB) pri Fundaciji IFRS (Južna Koreja), je poudaril potrebo po enotni globalni osnovi:

»Vstopili smo v novo obdobje poročanja o trajnostnosti. Standardi ISSB predstavljajo temelj za dosledno in primerljivo poročanje, vendar geopolitični dejavniki še vedno vplivajo na način njihove uporabe v posameznih regijah. Prehod s prostovoljnega na obvezno poročanje bo prispeval k večji preglednosti, saj brez jasnih mehanizmov zagotavljanja verodostojnosti ne moremo zagotoviti zaupanja v informacije.«

2. Pomembnost (materialnost) in določanje prednostnih vplivov

Razprava o konceptu materialnosti je ponudila več pomembnih pogledov.

Eric Nietsch, vodja trajnostnega investiranja pri družbi Manulife Asia, je opozoril na razlike med svetovnimi pristopi:

»Geopolitični pogled na materialnost se med regijami precej razlikuje. V Združenih državah Amerike sodna praksa zahteva precej ožjo razlago finančne materialnosti kot v Evropi. Poleg tega dodatno kompleksnost prinaša koncept dinamične materialnosti. Posledično postajajo zahteve glede dokazovanja vse strožje, zato vlagatelji potrebujejo vedno kakovostnejše informacije.«

Jen Sisson je poudarila, da se pričakovanja vlagateljev hitro razvijajo:

»Materialnost ostaja eno najpomembnejših vprašanj za člane ICGN po vsem svetu. Ne glede na geopolitične razmere je za vlagatelje bistveno, da podjetja poročajo o vprašanjih, ki imajo dejanski vpliv. Vlagatelji ne nasprotujejo širšim okvirom poročanja, kot je Direktiva o poročanju podjetij glede trajnostnosti (CSRD), vendar ostaja globalni cilj oblikovanje enotne izhodiščne osnove, ki omogoča smiselne primerjave med podjetji.«

3. Uporaba tehnologije za naprednejše poročanje

Pomemben del razprave je bil namenjen vlogi tehnologije in umetne inteligence pri preoblikovanju poročanja o trajnostnosti.

Tetsuya Satofuka, partner v družbi KPMG AZSA na Japonskem, je predstavil izzive japonskih podjetij pri uvajanju naprednih informacijskih sistemov:

»Japonska podjetja še vedno uvajajo napredne sisteme za podporo poročanju o trajnostnosti. Kot smo lahko opazili v Evropski uniji, kjer so bila poročila po direktivi CSRD pripravljena v zelo kratkem času, bo tehnologija ključna za pravočasno in zanesljivo pripravo razkritij.«

Eric Nietsch je dodal, da inovacije hitro spreminjajo način zbiranja in obdelave podatkov:

»Premikamo se v obdobje, ko bodo podatke, ki jih objavljajo podjetja, vse bolj dopolnjevali alternativni viri informacij, kot so satelitski posnetki in podatki naprav interneta stvari (IoT). Te podatke bo vse pogosteje analizirala umetna inteligenca, kar bo omogočilo hitrejše in bolj odzivno poročanje.«

Ob zaključku razprave so panelisti predstavili svoja pričakovanja glede prihodnjega razvoja poročanja o trajnostnosti.

Larry Bradley, nekdanji globalni vodja revizije pri KPMG International, je poudaril:

»Razvoj poročanja o trajnostnosti še zdaleč ni zaključen. Ker pričakovanja deležnikov nenehno rastejo, morajo podjetja ostati prilagodljiva, izkoriščati prednosti tehnologije, nenehno izpopolnjevati presojo materialnosti ter pozorno spremljati geopolitične spremembe. Le tako bodo lahko ohranila zaupanje vlagateljev in zagotavljala preglednost poslovanja.«

Panelna razprava je jasno pokazala, da poročanje o trajnostnosti danes ni več zgolj izpolnjevanje regulatornih zahtev, temveč pomemben del poslovne strategije.

Podjetja se soočajo z vedno bolj kompleksnim okoljem, ki ga zaznamujejo različni globalni standardi poročanja, geopolitična negotovost in spreminjajoča se pričakovanja vlagateljev. V ospredju ostajajo preglednost, spodbujanje inovacij in ustvarjanje dolgoročne vrednosti.

KPMG se zahvaljuje Tokijski borzi (Tokyo Stock Exchange) in organizaciji ICGN za odlično organizirano ter vsebinsko bogato konferenco. Veselimo se nadaljevanja razprav na konferencah ob 30. obletnici ICGN, ki bosta pozneje letos potekali še v New Yorku (Amerika) in Milanu (Evropa).

Če se tudi vaša organizacija sooča z izzivi na področju poročanja o trajnostnosti, upravljanja ali regulatornih sprememb, vam lahko KPMG pomaga pri oblikovanju odpornejših poslovnih praks in ustvarjanju dolgoročne trajnostne vrednosti.