Odgovornosti pripravljavcev in revizorjev za visokokakovostno korporativno poročanje

Vendar pa ta orodja prinašajo dodatna, a obvladljiva operativna in regulativna tveganja. Nova ali obstoječa pravila in predpisi lahko zahtevajo tudi razkritja o tem, kako subjekt uporablja to tehnologijo, tveganja, povezana z njeno uporabo, in vlogo, ki jo ima upravni odbor pri nadzoru. Odgovorna uporaba in močno upravljanje avtomatizacije in orodij umetne inteligence spodbuja zaupanje vlagateljev in drugih ustreznih deležnikov na kapitalskih trgih. Tisti, ki so zadolženi za korporativno upravljanje procesa finančnega poročanja, potrebujejo načrt za identifikacijo orodij za avtomatizacijo in umetno inteligenco, ki se že uporabljajo v tem procesu, oceno tistih, ki se upoštevajo, identifikacijo spremljajočih tveganj in odzivanje na ta tveganja z vzpostavitvijo močnih politik in postopkov upravljanja in nadzora nad razvojem, pridobivanjem, uvajanjem in delovanjem orodij. Vodstvo ima pod nadzorom upravnega odbora ključno vlogo pri vzpostavitvi pravega nadzornega okolja za uporabo teh orodij.

Ta publikacija je zasnovana tako, da vam pomaga pri razvoju in izvajanju takšnega načrta za avtomatizacijo in orodja umetne inteligence, ki se uporabljajo v procesu finančnega poročanja. Pojasnjuje ključne dejavnike za identifikacijo in razumevanje tveganj ter vodi skozi proces razvoja močnih politik in postopkov upravljanja za odzivanje na ta tveganja.

Ta čas označuje pomembno prelomnico, na kateri se je treba umakniti in razmisliti o odgovornostih, ki jih imajo revizorji oziroma pripravljavci, da bi zagotovili kakovostno poročanje: katera vodilna načela bi morala biti pri tem upoštevana?

Odgovornosti ponudnikov zagotovil

Revizorji že dolgo služijo javnemu interesu z zagotavljanjem neodvisnega zagotovila o finančnem poročanju podjetij. Sčasoma bi moralo poročanje o okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikih (ESG) postati predmet enake kakovosti in strogosti zagotovil kot finančne informacije, saj bo imelo celosten vpliv na odločitve vlagateljev.

Zato morajo revizorji in vsi drugi ponudniki zagotovil o okoljskih, upravljavskih in upravljavskih vidikih delovati po dosledno visokih standardih in zanje veljati ista pravila glede kakovosti in doslednosti, ne glede na to, kdor koli že so. Menimo na primer, da bi morale zahteve glede osnovne izobrazbe, poznavanja ustreznih standardov, stalnega strokovnega izobraževanja, sistemov vodenja kakovosti in neodvisnega nadzora dosledno veljati za vse ponudnike zagotovil – velike ali majhne.

Ponudniki storitev zagotavljanja se morajo spopasti z izzivom – vlagati v potrebna orodja in tehnike ter razvijati znanja in izkušnje svojih ekip, vključno s partnerstvi z nišnimi ponudniki storitev, povezanimi z agendo trajnosti, kjer je to potrebno.

Odgovornosti pripravljavcev

Pripravljavci imajo tudi edinstvene in izjemno pomembne odgovornosti. Le oni lahko izvajajo sisteme, procese, kontrole in upravljanje, ki so ključni za preprečevanje pomembnih napačnih navedb v njihovem finančnem poročanju – namesto za njihovo odkrivanje.

Številna vodilna gospodarstva to odgovornost uveljavljajo tako, da od višjega vodstva ali direktorjev podjetja zahtevajo, da potrdijo, da je podjetje vzdrževalo učinkovite notranje kontrole nad svojim finančnim poročanjem (ICOFR). V največjih podjetjih revizor nato neodvisno preveri, ali so bile dejansko vzdrževane učinkovite notranje kontrole.

Podpiramo širitev tega pristopa, tako kot mnogi drugi. Akademske študije in izkušnje iz resničnega sveta, pridobljene v več kot dveh desetletjih, kažejo, da lahko poudarjanje in uveljavljanje odgovornosti pripravljavca za ICOFR izboljša kakovost revizije, hkrati pa znatno zmanjša stroške kapitala podjetij1. Priznavamo, da je skaliranje takšnega pristopa pomembno in da bi bili različni pristopi skaliranja lahko izvedljivi ali upravičevali raziskovanje.

Tako kot druge oblike nefinančnega poročanja menimo, da bi morale kotirajoče družbe vzdrževati kontrole in postopke za zagotovitev, da se razkritja ESG beležijo, obdelujejo, povzemajo in poročajo pravočasno. Vendar pa bi lahko podjetja – zlasti tista, ki so že predmet regulacije ICOFR – želela iti še dlje in uvesti notranje kontrole, ki bi kakovost njihovega poročanja ESG postavile na enako raven kot njihovo finančno poročanje. 

Podpiramo širitev tega pristopa, tako kot mnogi drugi. Akademske študije in izkušnje iz resničnega sveta, pridobljene v več kot dveh desetletjih, kažejo, da lahko poudarjanje in uveljavljanje odgovornosti pripravljavca za ICOFR izboljša kakovost revizije, hkrati pa znatno zmanjša stroške kapitala podjetij1. Priznavamo, da je skaliranje takšnega pristopa pomembno in da bi bili različni pristopi skaliranja lahko izvedljivi ali upravičevali njihovo raziskovanje.

Tako kot druge oblike nefinančnega poročanja menimo, da bi morale kotirajoče družbe vzdrževati kontrole in postopke za zagotovitev, da se razkritja ESG beležijo, obdelujejo, povzemajo in poročajo pravočasno. Vendar pa bi lahko podjetja – zlasti tista, ki so že predmet regulacije ICOFR – želela iti še dlje in uvesti notranje kontrole, ki bi kakovost njihovega poročanja ESG postavile na enako raven kot njihovo finančno poročanje.

Izbira in obseg trga

Potem so tu še pomembna vprašanja o tem, kdo opravlja delo. Menimo, da bi morali imeti revizijski odbori možnost imenovati tistega, ki se jim zdi najprimernejši za njihovo revizijsko in darilno delo, ne glede na to, ali gre za več ponudnikov ali enega ponudnika. Revizijski odbori so na splošno v najboljšem položaju, da upoštevajo edinstven profil tveganja in stroškov svojega podjetja.

Z našega vidika ima eno samo revizijsko ali darilno podjetje velike koristi glede kakovosti (in učinkovitosti). Možnost vpogleda v celotno sliko finančnega in nefinančnega področja vodi do boljšega, globljega in bolj povezanega dajanja zagotovil, ki je skladno s konceptom integriranega poročanja. Izpostavil bi naslednje točke:

• Udeleženci na trgu že dolgo pozivajo revizorje računovodskih izkazov, naj zagotovijo »tolažilna« pisma in druga zagotovila, ko podjetja zbirajo kapital ali izdajajo nove delnice. To priznava, da lahko znanje, pridobljeno pri reviziji, edinstveno zmanjša tveganje uporabnikov zaradi sosednjega poročanja.
• Deležniki in vlagatelji si želijo izboljšanega poročanja o okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikih (ESG), da bi lahko učinkoviteje ocenili tveganja in priložnosti podjetij. Navajajo povezana vprašanja o oslabitvah, obračunavanju in drugih vplivih na finančne izkaze. Menimo, da je en sam revizor v najboljšem položaju za preverjanje notranje skladnosti integriranega poročanja podjetij.
  
• Isti sistemi ali ERP se bodo običajno uporabljali pri pripravi finančnih in nefinančnih razkritij. Ponudnik zagotovil mora razumeti te sisteme, procese, kontrole in upravljanje, da bi lahko ocenil njihovo kakovost in skladnost s pravili poročanja.
• Nenazadnje morajo biti ponudniki zagotovil ESG ustrezno neodvisni in objektivni do podjetij, za katera dajejo takšno zagotovilo – neodvisnost je že dolgo temelj revizijskega poklica. In takšno zagotovilo je predmet zahtev novo veljavnega ISQM-1, ki ureja sistem vodenja kakovosti.

Prav tako menimo, da bi predlogi za uvedbo skupnega ali deljenega revizijskega pristopa umetno razdrobili revizorjev pogled na tveganje in neupravičeno otežili učinkovit odziv. Akademske študije o takšnih strukturah dvojnega revizorja kažejo, da bodo enako verjetno ovirale kakovost revizije kot jo izboljšale. Tudi zagovorniki struktur dvojnega revizorja priznavajo, da bi povečale stroške, ne da bi dokazale, kako bi izboljšale kakovost revizije.

Usklajeno delo

Tako pripravljavci kot revizorji imajo različne odgovornosti za kakovost korporativnega poročanja in vsak mora odigrati svojo vlogo.

Ker slika zdaj postaja vse bolj zapletena z naraščajočo integracijo (in naraščajočim obsegom) informacij ESG, menim, da je mogoče z usklajenimi cilji za doseganje javnega interesa in z vzpostavljenim ustreznim regulativnim okvirom ustvariti sistem, ki bo podpiral verodostojno, zaupanja vredno in visokokakovostno korporativno poročanje, ki ga trgi zahtevajo.